Generacija predora je prav zato, ker jecestna razsvetljavamora skozi entiteto, tako da sta njeni dve strani in vrh zaprti, in le odprtine na obeh koncih predora lahko prejmejo naravno svetlobo. Ta posebna struktura bo povzročila razliko v svetlosti med vhodnim odsekom predora in srednjim odsekom. Da bi se prilagodili različnim razlikam v svetlosti, bodo imele človeške oči različne vizualne težave, zato ima vhodni del predora različne vizualne značilnosti.
Čez dan, ko se voznik približa vhodu v predor, bo zaradi visoke svetlosti pred vhodom v predor voznik videl črno luknjo, ki je pojav "črne luknje". Vstop iz svetlega predora v temni tunel je temna prilagoditev, človeško oko pa ne more takoj dojemati podrobnosti prostora, se torej pojavi »pojav prilagajanja zamika«. To je zato, ker je temni čas prilagajanja človeškega vizualnega sistema daljši od časa prilagajanja svetlobe. V procesu temne prilagoditve gre očesno iz svetlobe v temno sprva z nizko občutljivostjo, nato pa se postopoma povečuje, na koncu pa doseže stabilnost in jasnost. Čeprav se vizualni sistem človeškega očesa lahko prilagodi ogromni kapljici svetlosti okolice, je dolžina tega časa prilagajanja odvisna od velikosti zmanjšanja svetlosti. Večja kot je razlika v svetlosti, dlje bo prilagajanje trajalo. To pomeni, da je pri določeni hitrosti vožnje večja razlika v svetlosti med notranjim in zunanjim predorom, dlje se mora voznik prilagoditi vidu.
V srednjem delu predora se zaradi razmeroma zaprte konstrukcije avtomobilski izpušni plin in prah pravočasno ne raztapljata, kopičenje pa bo tvorilo dim, ki vpliva na vidljivost voznika. V srednjem segmentu je tudi vpliv mezoskopskih vizualnih učinkov. Med prehodom s fotopskega vida na skotopski vid se spektralno občutljivost človeškega očesa postopoma spreminja, celotna krivunja spektra občutljivosti pa se postopoma premika iz dolgih valov v kratke valove. Občutljivost človeškega očesa na rumeno in rdečo svetlobo (slabo skotopični spekter) se bistveno zmanjša, saj se prilagodljiva svetlost zmanjšuje, medtem ko se odziv na zeleno svetlobo (bogat spekter) močno povečuje. Zato ob mraku, ko je svetlost nizka, dojemamo modro in zeleno svetlobo v kratkovalovni smeri, da je svetla. Poleg tega bo modro zelena svetloba zavirala izločanje melatonina v človeškem telesu, izboljšala odzivnost telesa in vplivala na velikost zenice človeškega očesa, kar bo neposredno vplivalo na čas reakcije voznika, to je vplivalo na vizualno učinkovitost.